Omemba: Hana Stupica

»Kljub družinski slikarsko-ilustratorski dediščini in naklonjenosti do sodobne tehnologije navdušuje s prepoznavno in izrazito avtorsko poetiko in estetiko. Je mojstrica slikanja živalskih likov, ki jih z izjemno pozornostjo do detajlov kostumografsko odene v fina oblačila.«

»Sem iz generacije, ki je spremljala Marlenko, pozneje tudi Marijo Lucijo, zdaj pa od daleč opazujem Hano.«

»Ni vedela, da premore toliko humorja.«

»To me je najbolj čustveno prizadelo, videti mamo in jo slišati.«

»Podobe kar nastanejo.«

»Dobro je, da imamo toliko dobrih slikanic, ki lahko otrokom pripeljejo kvalitetene vizualne podobe, ki ostanejo za vse življenje.«

»Lahko jim daš manjši nasvet, ne smeš pa jih dajati v kalup. Moraš pustiti otrokom, da gre vse na papir.«

»Sem bila pogumna, sem delala direktno na plošče.«

»To, da delaš do konca, tako da se ti trgajo notranji organi, rišeš dvanajst ur z eno dlakico čopiča.«

»Saj to je popolno.«

»Se mi bo oglasila, ko bo končala, potem pa izginila.«

»Kar se nekako ujema s temo knjige: odsotnost.«

»Otrok bo šel hitro na kič, zato mu moramo pokazati, kaj je lepo«

»Otroka ne smeš omejevati, tudi mene niso.«

»Hčerka naj riše, lahko nariše svojega 'bavbava', naj ima 12 nog, naj bo roza in ima rumene pike.«